NEPAL - dežela na vrhu sveta
Sedim pred preprosto, z jakovim govnom obloženo hišo in srkam čaj. Zgodaj zjutraj je še in sonce še ni prišlo izza gora. Glede na njihovo višino, ga čaka še dolga pot. V nepalski Himalaji sem! Ne moram verjeti razgledom okoli sebe – bele ogromne kreacije snega in skale, ki jih je človek poimenoval gore, se dvigujejo skoraj vse do neba. Lepo je! Sežem po fotoaparatu, da bi naredil še en posnetek, pa se zavem, da fotografija, ne mora pričarati tega trenutka. Tako malega se počutim v tem okolju, a hkrati tako živega.
Če si katera dežela na tem planetu zasluži ime »Dežela v kraljestvu gora«, je to prav gotovo Nepal. Tukaj je doma kar 8 od desetih najvišjih gora na našem planetu in ena izmed njih, je tudi najvišja gora sveta Mount Everest. Skoraj 80% vsega nepalskega površja pokriva Himalaja. Na območju velikem za 7 Slovenij (to je velikost Nepala), lahko ljubitelji gora, adrenalina, estetike, narave, živali, vodnih športov, kulture itd., najdejo svoj raj na Zemlji.
Kljub temu, da tam prevladujejo gore, pa to še zdaleč ni vse. Samo 50 kilometrov se spustimo južno od Himalaje in prišli bomo do območja, ki se imenuje Terai. To je območje, kjer se večni sneg in led, srečata z vročino in pragozdovi Indo-gangeškega nižavja, ki meji na Indijo. Kot, da bi prišli v novo deželo. Kontrast je očiten in skoraj zmede človeka, ko se en dan spogleduje z najvišjimi vrhovi sveta, naslednji dan pa ga pričaka ravnina, riževa polja in džungelski pas južnega Nepala. Prav ta geografska raznolikost, daje pestrost tej deželi in zaradi tega ponuja široko paleto flore in faune. V Himalaji živijo snežni leopardi, medvedi, volkovi, bele opice, jaki (himalajsko govedo),… Na jugu, pa je kot da bi se preselili nekam v afriški nacionalni park, kjer prebivajo sloni, nosorogi, krokodili, številne ptice (kar 800 različnih vrst jih je, med njimi 10% takih, ki živijo samo v Nepalu) in ostale divje živali, ki so značilne za bolj džungelsko območje. Prav posebej pa je potrebno omenit Bengalskega tigra, ki tukaj original živi in je zaščiten. Ta prelepa ogromna divja mačka, je že skoraj izumrla in razen v Nepalu, živi še samo v severni Indiji in Bangladešu. Še bolj kot Bengalski tiger, pa buri duhove JETI. Mistično bitje, ki je po legendi pol žival – pol človek, bi naj živelo v nepalski Himalaji in ga vse do danes še ni nihče prav videl, kar nekaj ljudem pa se zdi da so ga. Številni raziskovalci in avanturisti so prav obsedeni z idejo, da bi prvi našli in fotografirali jetija (naj bi bil bel, kosmat in visok čez 2 m) in so organizirali prave odprave v Himalajo, v lovu za jetijem. Obstajajo celo skice tega bitja, pravih fotografij pa ni. Vendar jeti je še danes na varnem in še danes se zagotovo ne ve ali obstaja ali ne. Tudi sam se večkrat ozrem naokoli za jetijem, ko sem v Himalaji in si kasneje mislim, da je za jetija najbolje da ga ne najdemo, tako ima vsaj svoj himalajski mir!
Tako kot narava in živalski svet, pa je pestro tudi prebivalstvo. Nepal je etično izredno mešana dežela. Ko potuješ po deželi, srečuješ različne pripadnike ljudstev in temu primerni so tudi različni obrazi in pestra kultura. Na tem območju, bi naj živelo kar 90 različnih ljudstev, najbolj številni med njimi pa so: Nevari, Gurungi, Takali, Tamangi, Šerpe, Magari,… Po večini so tibetansko-burmanskega izvora in indoevropskega. Imajo vsak svoj pogovorni jezik, skupen vsem pa je nepali (nekoč je to bil jezik kraljeve dinastije iz Gorke), ki je tudi uradni jezik Nepala. Po veroizpovedi je največ hindujcev (80%) in budistov (11%). Nepal pa je tudi edina uradna hindujska država na svetu! Do leta 2008, je bila tudi edina hindujska kraljevina na svetu, vendar je v zadnjih letih prišlo do oboroženega upora proti kralju, s čimer so ga prisilili, da je razpisal več strankarske volitve. Na volitvah so največ glasov dobili nepalski maoisti in uresničili svoje želje in cilje – ukiniti monarhijo. Takoj za tem je Nepal postal federativna demokratična republika (leta 2008) in je s tem postal najmlajša republika na svetu.
Ko kot turist in raziskovalec potuješ po tej skrivnostni deželi, sprva sploh ne opaziš, da Nepal spada med najmanj razvite dežele našega planeta. Naravne lepote te tako vsrkajo, da socialni položaj ljudi, obiskovalec kar nekako spregleda. V Nepalu industrije skoraj da ni, zato so ljudje predvsem odvisni od kmetijstva in turizma. Za to pa potrebujejo dobro letino (kjer je zelo pomembno, da v monsunskem obdobju ni poplav in da je pozimi dovolj snega za pomladno namakanje polj) in pa seveda turiste, ki se vse bolj zopet vračajo v Nepal (v zadnjem desetletju je turizem precej padel, zaradi oboroženega upora proti kralju in takratnemu sistemu). Nepalci so odprli vrata tujim obiskovalcem šele leta 1951 in takrat, so začeli prihajati prvi osvajalci najvišjih gora (Everest so osvojili leta 1953 – sir Edmund Hillary) in avanturisti, ki so v Nepalu in Tibetu videli še zadnji neraziskan gorski raj našega planeta. Te prve odprave so pustile v tej deželi velik pečat, saj je večina domačinov takrat prvič videla belce in dosti ljudi je dobilo novo delovno mesto – postali so gorski nosači. Velike gorske odprave, so potrebovale po 250 in več nosačev. Tako se je vse skupaj počasi razvilo v pohodniški turizem in vse do danes, ko Nepal ponuja široko turistično ponudbo. Kljub precej razvitemu turizmu, pa bomo tukaj še vedno našli precej odmaknjenih in neokrnjenih kotičkov, kjer niso navajeni turistov, saj je cestna infrastruktura precej slaba, poleg tega pa je Himalaja po večini neprevozna, zato so edino sredstvo premikanja v odročnih krajih naše noge in pa včasih tudi konji. V hitro spreminjajočem svetu pa je pomembno, da ohraniš to kar ti je mati narava ponudila – naravne danosti in njeno lepoto. To so se v Nepalu začeli zavedati in so v 80-ih letih prejšnjega stoletja, s tujo pomočjo zaščitili glavne naravne znamenitosti, tako da so ustanovili nacionalne parke, kjer so stroga pravila, glede varovanja narave. Danes je v Nepalu kar 9 nacionalnih parkov in še nekaj jih je v planu.
Vsako potovanje pa se nekje konča. In to je v Nepalu ponavadi Katmandu, saj je tam glavno letališče za prihode in odhode iz države. Tukaj pridejo na svoj račun arhitekturni in kulturni sladokusci. Katmandujska kotlina ima kaj za ponudit, prednjačijo pa številni templji in palače. V dolini so mesta, ki še vedno nosijo legendo o najmogočnejšem nepalskem kralju Shahu iz 18 st. V njegovem času so nastale številne mogočne palače in templji in spadajo med prave mojstrovine arhitekture. Med temi zgradbami se človek kar vrne par stoletij nazaj in si predstavlja kako je takrat bilo. Ta občutek preteklosti traja vse do takrat, ko za tabo zatrobi rikša, da se ji umakneš…
Prav gotovo je Nepal dežela, ki ne pušča obiskovalce ravnodušne. S svojo izjemno raznolikostjo in lepoto, ponavadi popotnika »prisili«, da se po prvem obisku vrne nazaj. Tudi sam to vem, saj se v Nepal vračam zadnjih 7 let in sem tam preživel številne magične trenutke in prehodil marsikatero himalajsko pot. V glavi pa se ves čas obiska zavedam Zaplotnikovih besed: »Nepal je tu, da te spremenil, ne pa ti njega«.
Tomaž Petek – Tomo
