O meditaciji je možno govoriti na toliko različnih načinov. In vsakič je predstavitev malo drugačna in sveža. Tema meditacije je univerzalna, ne glede na čas v katerem živimo. K sreči živimo v času, ko se vse več ljudi po svetu seznanja z njo. Ljudje jo čedalje bolj sprejemajo kot dejavnost, ki presega verske pregrade in nam vsem prinaša ogromno koristi.

Današnji blog namenjam meditaciji. Zakaj? Mogoče zato, ker če se zazremo res zelo nazaj v zgodovino joge, še v čas, ko so nastali in se ohranili pomembni jogijski spisi (prvi opisi, kjer se omenja joga) takrat še joga, taka kot jo poznamo danes, sploh ni obstajala. Asane so se razvile dosti kasneje kot posledica statičnega in večinoma sedečega načina naših življenj. Joga kot smo jo poznali torej pred davnimi leti, se nam prikazuje v podobah sede, v stanjih globoke meditacije.

Kot še en razlog pa naj navedem, da pri jogijski filozofiji in stopnjah – korakih, predstavlja skoraj najvišja 7. stopnja tik pred »samadhijem« (razsvetljenjem v jogi, ki seveda velja za najvišjo stopnjo vadečega, kjer postanemo eno z vsem) ravno MEDITACIJA (»dhyana«).

Torej, če se meditacija v jogi pozicionira tako visoko ter velja za enega ključnih korakov na poti razvoja človeka, lahko smatramo, kako zelo pomembna je. Velikokrat tudi razmišljam o tem, kako pomembno se je izuriti v meditaciji, ki nam bo še kako prav prišla v obdobju življenja, ko mogoče ne bomo mogli več vaditi asan, ali bo vadba možna še zelo okrnjeno. Mogoče je zato meditacija v jogi pozicionirana šele na 7. koraku, tik pred zadnjo stopnjo – razsvetljenjem. Pa tudi v veliko primerih nas te stvari začnejo zanimati kasneje, ko smo že starejši; kar pomislite, da omenite dvajsetletniku naj vsak dan pri miru sedi pol ure in ne misli na nič, mislim da bi nas večina od njih samo pogledala čudno, ali pa zavila z očmi.

Pa ne razumite me narobe, tudi če nas te stvari ne pritegnejo, čisto nič narobe. Tale članek je nastal za ljudi, ki jih tematika meditacije zanima in radi berete o tem. Ničesar se ne da »izsiliti« in niti ni potrebe po tem. Mislim, da je pomembno da v življenju počnemo stvari, do katerih čutimo zanimanje in strast. Ko začutimo tisti notranji impulz, ki reče JA z vsem srcem, pa je potem vredno se potruditi in najti načine, da dobimo prave informacije in izkušnje, ki nam bodo pomagali, da na poti, ki ni vedno lahka, vztrajamo in se izmojstrimo. Sama vadim že skoraj dvajsetletje, z obdobji, ko sem meditirala ogromno in obdobji, ko nisem nič, sedaj pa je to prerastlo v koristno navado, ko se brez problema vsak dan usedem za dvajset minut do pol ure in mi to ne predstavlja več napora in občutka, da moram. Vem in čutim, da bodo prišla obdobja zame, ko bom lahko meditirala spet več, ampak trenutno si tega ob družini in dveh še dokaj majhnih otrocih, ne morem privoščiti. Vidim in odkrivam pa, kako mi redna meditacija zjutraj izostri pozornost in zavedanje čez dan in izboljša moj odnos do drugih, ki ga doprinesem v svet in dan, ki je pred mano. Je pa tudi joga, ki jo vadim in poučujem, na nek način vadba v pozornosti, fokusu in meditacija v gibanju. Medtem ko se osredotočimo na asano in si dajemo navodila, ali pa nam jih daje učitelj; se naš um v konstanti ponavljanja navodil in fokusa na telo in dih, lahko umiri in sprosti. To je ta občutek blaženosti v savasani, ko se naše telo in um stopita v brezmejen prostor globokega miru.

Kako pa je, če smo se sposobni v življenju malce ustaviti? Videti stvari izven tega, kar zares vidimo z očmi? Nam to prebuja nelagodje, nas je strah? Česa? Da bomo našli v sebi nekaj, kar ne želimo videti, spoznati o sebi? Da se nam svet kot ga poznamo sesuje? Vedno lahko ustvarimo novega, ki temelji na prevetrenih bolj zdravih vrednotah in prepričanjih. Ta, ki nas ne bodo tako izčrpavala in vozila v smer, kjer nismo nikoli dovolj.

Veliko ljudi beži pred samim seboj in zapravlja življenje z nenehno dejavnostjo; meditacija pa je ravno nasprotno, način kako  pridemo spet do sebe in izkusimo ter okusimo sebe v polnosti, onkraj vseh privajenih in priučenih vzorcev. Življenje nam poteka v napetem in tesnobnem pehanju, v vrtincu naglice in nasilnosti, v tekmovanju, v vročici grabežljivosti in posedovalnosti, v nenehnem stremljenju za uspehom, tako da se preveč obremenjujemo z nebistvenimi opravki in dejavnostmi. Meditacija je čisto nasprotje tega. Meditirati pomeni povsem prelomiti z običajnim načinom delovanja, saj je meditacija stanje brez vsakršnih skrbi in nepotrebnih misli, stanje brez želje po tekmovanju in po posedovanju tega ali onega, brez pehanja in tesnobnih bojev, brez stremljenja po takšnih in drugačnih dosežkih; kjer ni sprejemanja ne zavračanja, ne upanja ne strahu, stanje, v katerem se počasi začenjamo otresati vseh tistih občutkov, ki nam odvzemajo svobodo.

Učitelji budistične meditacije pravijo, da je um gibek in voljan in da če ga izurimo, je vse mogoče. Pravzaprav smo že zdaj izvrstno izurjeni, velikokrat za negativna čustva, za ljubosumnost in zavist, za občutja strahu in žalosti, za lakomnost in za to, da se na vse, kar nas tako ali drugače izzove, odzovemo z jezo. Pravzaprav smo tako izvrstno izurjeni, da se negativna občutja, kar sama od sebe prebujajo v nas, ne da bi nam jih bilo treba posebej poklicati. Ključ je torej v izurjenosti in v moči navade. Čemur posvetimo več pozornosti, se bo v življenju razmnožilo in če jo posvetimo lepim vrednotam, vrlinam in meditaciji bomo sčasoma s potrpežljivostjo in disciplino začeli razvozlavati in spoznavati blaženost in jasnino svojega notranjega bistva.

BISTVO MEDITACIJE

Namen meditacije je prebuditi v človeku pravo, nebu podobno naravo uma in ga seznaniti z njegovo resnično podobo, z njegovo nespremenljivo čisto zavestjo, ki je podlaga vsega, življenja in smrti.

V spokojnosti meditacije uzremo tisto globoko notranjo naravo, ki nam je spričo vročične dejavnosti in raztresenosti uma že davno ušla izpred oči, in se vrnemo vanjo. Kaj ni čudno da naš um ne more mirovati dlje kot za nekaj trenutkov in nenehno hlepi po tem ali onem samo, da bi se zamotil? Tako nemiren je vedno zaposlen z nečim in skače iz misli na misel. Ogromno ljudi že trpi za takšno ali drugačno duševno motnjo. Kaj nam to pove o načinu našega življenja? Kaj pa naši otroci? Oni so rojeni v svet socialnih omrežij in interneta, kjer se svet vrti pa še hitreje. Celo ljudje ne berejo več, ampak nas že v marketingu učijo, da če hočemo lansirati in prodati svoje produkte, se moramo snemati. Živimo v svetu digitalnih podob in hitrega menjavanja slike, ker nam je drugače dolgčas. In impulzov čez dan, ki smo jih deležni, mi in naši otroci je veliko več, kot jih je bilo še v mojem otroštvu.

Razdrobljeni smo na toliko različnih vidikov in plati, da niti ne vemo dobro, kdo pravzaprav smo oziroma s katerim vidikom sebe naj se poistovetimo in verjamemo vanj. Toliko nasprotujočih si glasov, nagibov in občutij se bojuje za nadzor nad našim notranjim življenjem, da smo raztreseni na vse konce in kraje – »doma« pa ni nikogar.

Meditacija je potemtakem resnično lahko nekakšna vrnitev domov.

URJENJE POZORNOSTI

Um torej spravimo domov z meditacijo, in to najprej storimo z vadbo v pozornosti. Vadba v pozornosti nam bo dala tri stvari, prvi del lahko imenujemo tudi »ostajanje v miru« ali »vztrajanje v spokojnosti«. S tem dosežemo, da se vsi razdrobljeni vidiki nas samih, ki se med seboj ves čas tepejo in prepirajo, med seboj umirijo, zlijejo in postanejo »prijatelji«. V tej umiritvi si damo čas in prostor, da se začnemo bolj razumevati, včasih pa se nam lahko posvetijo tudi bežni uvidi v svojo pravo naravo.

Drugi del pa nam bo vadba v pozornosti razpršila našo negativnost, agresivnost in viharna čustva, ki so se morda razvijali v nas. Pri tem je pomembno predvsem to, da namesto da bi ta občutja preganjali ali jih zatirali, imamo ta občutja samo nenehno pred očmi, z njimi vred pa tudi misli in vse, kar se rojeva v nas, ter da na vse to gledamo čim bolj odprto, velikodušno in sprejemajoče. Tibetanski učitelji pravijo, da ima ta široka velikodušnost okus po brezmejnem prostoru, tako toplem in prijetnem, da se v njem počutite kot v udobnem, varnem zavetju. To prinaša mir in globoko ugodje. Takšno vadbo imamo sploh za najbolj učinkovito obliko zdravljenja in samozdravljenja.

Tretjič, ta vadba odstira in razkriva bistvo našega dobrega srca, saj odstranjuje neprijaznost in vsakršno škodo, ki nastaja v nas. Šele ko odstranimo to škodo, oziroma poškodbe v sebi, lahko postanemo koristni za druge. Z vadbo torej, s tem da počasi odstranjujemo neprijaznost in vsakršno temo iz sebe, dovoljujemo tisti svoji temeljni dobroti in ljubeznivosti, da posvetita na dan in nas obdata s toplim podnebjem,  v katerem lahko uspeva naše pravo bitje.

VSTOP V NARAVNI VELIKI MIR

Celotno bistvo meditacije za lažje razumevanje tako globoke tematike, lahko povzamemo še enkrat v treh poglavitnih točkah: pripeljete svoj um domov, osvobodite ga spon in sprostite se. Vsak stavek ima svoj pomen, ki ga  bom poskušala na preprost način še dodatno razložiti.

Da pripeljemo um domov pomeni, da ga spravimo v stanje spokojnosti tako, da se urimo v pozornosti (ko v vodenih meditacijah pogosto spremljamo ali telesne občutke in jih opazujemo ali pa dosežemo to isto stanje z opazovanjem diha). To nam obrne čute navznoter in to je samo po sebi že najvišja oblika meditacije.

Osvoboditi um spon pomeni, da svoj um osvobodimo nenehnih želja in hlepenj po tem ali onem. To lahko dosežemo v spoznanju da vse trpljenje, žalost in strahovi prihajajo od hrepenenja in pohlepa našega uma, ki mu nikoli ni dovolj. Če vztrajamo in vadimo dovolj dolgo nam to iz srca prežene ta pohlep večnih želja in nas osvobodi, da nismo suženj lastnih utvar in zablod kako bomo zaradi tega ali onega bolj srečni, radostni, izpolnjeni, pomirjeni.

Sprostiti se pa pomeni odpreti se in popustiti napetosti, ki nam krčijo telo in um. Lahko si predstavljamo kako na ravno površino nasujemo pest peska in vsako zrno se bo ustalilo na svojem mestu. Prav tako se tudi mi sprostimo in zaupamo, da bomo pristali na varnem pravem mestu, kjer se lahko naše misli in občutja sama od sebe poležejo in raztopijo v stanje resnične narave našega uma.

Počivajmo torej v naravnem velikem miru.

Če čutite da vas meditacija navdihuje in potrebujete vodstvo, motivacijo in navdih za učenje in nato vztrajanje in disciplino na poti, ravno v novembru začenjam z novim tečajem, ki bo trajal do Božiča in je do 25. oktobra še čas, da se prijavite. Dobivali se bomo ob sredah na vsakih 14 dni in se sproščali, umirjali in preživljali čas v vsakič novi, navdihujoči vodeni meditaciji ter opazovali proces, ki se nam bo odvijal v teh dveh mesecih tečaja. Po tečaju ste opremljeni z učinkovitim orodjem, ki je vaše in ga lahko koristite znova in znova.

Če potrebujete informacije v zvezi s tečajem, me kontaktirajte in vam jih bom z veseljem poslala;

Drugače pa vsem želim en miren, čudovit vikend,

Tjaša Potujoga

Meditativni pohod v tišini vsako nedeljo, ko sem nekaj časa preživela v ašramu v Indiji, Neyyar Dam, Kerala

Joga Shalla, Patabhi Jois, Indija, Mysore